Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Slovenija in Nato /Politika odprtih vrat /

Politika odprtih vrat

V skladu z 10. členom Severno-atlantske pogodbe ostajajo vrata za članstvo v Zavezništvu odprta vsem evropskim državam, ki lahko sprejmejo načela sporazuma in prispevajo k varnosti evro-atlantskega območja.

Od ustanovitve Zavezništva se je v šestih krogih širitev število članic povečalo iz prvotnih 12 na današnjih 28. Prva širitev je bila že leta 1952, s pridružitvijo Grčije in Turčije. Leta 1955 se je Natu pridružila Zvezna republika Nemčija, zadnja iz zahodne Evrope pa je leta 1982 postala članica Španija. Po padcu Berlinskega zidu leta 1989 in razpadom Sovjetske zveze se je končala tudi več kot 40 let stara delitev Evrope. Nove demokratične države iz centralne in vzhodne so se začele integrirati v evro-atlantske institucije. Sprejem Češke republike, Madžarske in Poljske 12. marca 1999 v Zavezništvo je bila prva takšna širitev na vzhod. Že leta 2004 pa je Zavezništvo sprejelo med svoje članice še Bolgarijo, Romunijo, Latvijo, Litvo, Estonijo, Slovaško in Slovenijo.

Na vrhu Nata v Bukarešti aprila 2008 je bila sprejeta odločitev o povabilu Albaniji in Hrvaški za začetek pristopnih pogovorov, ki so se začeli takoj po vrhu. Na naslednjem vrhu Nata v Strasbourg/Kehlu aprila 2009 pa sta obe državi postali polnopravni članici Zavezništva. Glede Makedonije je Zavezništvo sklenilo, da bo prejela vabilo za članstvo brž, ko bo najdena skupna sprejemljiva rešitev za vprašanje imena. Slovenija je aktivno podpirala vstop vseh treh držav v Zavezništvo in upa, da bo Makedonija v najkrajšem možnem času postala članica. Makedonija bo jeseni stopila v enajsti cikel Akcijskega načrta za članstvo (ANČ).

Zavezništvo nudi Evro-atlantsko perspektivo tudi drugim aspirantkam iz regije Zahodnega Balkana, ki si to želijo. Razvijanje odnosov s temi državami je še posebnega pomena za Slovenijo, ki si prizadeva za trajni mir in stabilnost na tem območju. Črna gora je bila decembra 2009 na zasedanju ministrov za zunanje zadeve Nata sprejeta v ANČ. Zavezništvo je ocenilo, da je dosegla izrazit napredek v reformah. S tem je Črna gora naredila dodaten korak bližje članstvu v Zavezništvu, ki ji bo skozi ANČ nadalje nudil oporo v izvajanju reform. Po mnenju Slovenije je bil s tem potrjen pomen tega dragocenega inštrumenta, ki državam pomaga v reformnem procesu. Bosna in Hercegovina je jeseni 2009 tudi zaprosila za ANČ in Zavezništvo je decembra 2009 odločilo, da jo bo sprejelo v ANČ, kakor hitro bo dosegla potreben napredek v svojih reformnih naporih. Slovenija si vsekakor močno prizadeva za čim hitrejši vstop BIH v ANČ in ji pri tem nudi vso možno pomoč in podporo. Slovenija pozdravlja, da je tudi Srbija v zadnjem času naredila določene korake v poglobitvi odnosov z Zavezništvom.

Povezave:
Širitev Zavezništva