Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Slovenija in Nato /

Slovenija in Nato

NATO (North Atlantic Treaty Organization - Organizacija Severnoatlantske pogodbe)

Nato je zveza osemindvajsetih držav članic Evrope in Severne Amerike (glej spodaj). Njen osnovni cilj je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in vojaškimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Vse od svojega nastanka si je Zavezništvo prizadevalo za pravično in trajno miroljubno ureditev v Evropi, ki bi temeljila na skupnih vrednotah človekovih pravic in vladavine prava. Nato deluje tudi kot pomemben forum za posvetovanja o varnostnih vprašanjih, ki so v skupnem interesu vseh članic, ter kot pomemben steber miru in stabilnosti na evro-atlantskem področju.

Osnovni cilji Nata so povzeti v naslednjih temeljnih nalogah:

  • Varnost: Zagotoviti stabilno evro-atlantsko varnostno okolje, ki temelji na demokratičnih institucijah in na zavezanosti mirnemu reševanju sporov.
  • Posvetovanje: Delovati, v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe, kot osnovni čezatlantski forum za posvetovanja zaveznic o vseh vprašanjih, ki vplivajo na njihove življenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne članice, ter za ustrezno usklajevanje prizadevanj na področjih skupnega interesa.
  • Odvračanje in obramba: Odvračati in se braniti pred vsako grožnjo agresije zoper katerokoli zaveznico, kot predvidevata 5. in 6. člen Severnoatlantske pogodbe.
  • Obvladovanje kriznih razmer: Biti pripravljen, za vsak primer posebej in na podlagi konsenza, v skladu s 7. členom Severnoatlantske pogodbe, prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer, vključno z operacijami za odzivanje na krizne razmere.
  • Partnerstvo: Spodbujati široko partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi državami na evro-atlantskem območju in širše z namenom izboljšanja preglednosti, vzajemnega zaupanja in sposobnosti za skupno ukrepanje z Zavezništvom.

Naloga Nata od ustanovitve leta 1949 do danes je kolektivna obramba članic, sama organizacija pa se je spreminjala v skladu z interesi in potrebami držav zaveznic, pa tudi glede na oblike groženj. Po koncu hladne vojne je nevarnost splošne vojne v Evropi praktično izginila, pojavile so se nove oblike groženj, kot so terorizem, medetnični konflikti, politična in gospodarska nestabilnost, širjenje jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, piratstvo in drugo. Širitev kroga nalog na omenjena področja zahteva prilagoditev in krepitev zmogljivosti. Na vrhu Nata v Pragi leta 2002 je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju zmogljivosti (Prague Capabilities Commitment) in reformi poveljniške strukture. Za Slovenijo je bil vrh v Pragi še posebej pomemben, ker ji je prinesel vabilo za priključitev v Zavezništvo.

Slovenija se je kot polnopravna članica Zavezništva prvič udeležila vrha Nata v Istanbulu junija 2004. Vrh je prinesel konsolidacijo zavez, sprejetih v Pragi, in sicer nadaljnje preoblikovanje vojaških zmogljivosti ter njihovo prilagajanje novim varnostnim izzivom. Čeprav vrh ni prinesel novih vabil za članstvo, je bilo poudarjeno ohranjanje politike odprtih vrat Nata. Na vrhu je bil obravnavan prevzem SFOR s strani EU (decembra 2004), sprejeta je bila strategija večjega angažiranja Nata v Afganistanu, sprejet je bil paket ukrepov obrambe pred terorizmom, kakor tudi politika Nato boja proti trgovini z ljudmi. Poseben zagon je bil dan sodelovanju z državami Sredozemskega dialoga (SD) s sprejetjem nove pobude o sodelovanju Nata z državami širšega Bližnjega vzhoda v t.i. Istanbulski pobudi o sodelovanju (ICI). Na Vrhu je bilo sklenjeno okrepljeno sodelovanje z Evropsko unijo (EU) in drugimi evropskimi državami, vključno z Rusijo, Ukrajino ter državami Centralne Azije in Kavkaza.

Naslednji vrh Nata je potekal novembra 2006 v Rigi. Predsedniki držav ali vlad so podprli prizadevanja za nadaljnji razvoj zmogljivosti Afganistanske nacionalne armade. Govora je bilo tudi o Natovi prisotnosti po zaključku pogajanj o statusu Kosova ter poudarili pomen sodelovanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, predvsem OZN in EU, pri obnovi Kosova ter izgradnji demokratičnega sistema. Vrh je prinesel potrditev nadaljevanja politike odprtih vrat Zavezništva v skladu z 10. členom Severnoatlantske pogodbe. Kandidatkam za članstvo v Natu Albaniji, Hrvaški in Makedoniji je bilo dano jasno sporočilo, da bodo leta 2008 povabljene med polnopravne članice, če bodo do tedaj izpolnile vse pogoje. Predsedniki so v Partnerstvo za mir (PzM) povabili Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo.

Voditelji držav članic Nata so slovesno razglasili polno operativno zmogljivost Natovih sil za hitro posredovanje (Nato Response Force - NRC) ter sprejeli odločitev o javni objavi Celostnih političnih usmeritev (Comprehensive Political Guidance), ki ocenjujejo razvoj strateškega okolja Nata v naslednjih 15 letih in njegove vplive na Zavezništvo ter na razvoj zahtevanih zmogljivosti Zavezništva za učinkovito zaščito članic Nata.

Vrh Nata aprila 2008 v Bukarešti je v vsebinskem smislu na številnih področjih predstavljal politično in operativno nadgradnjo vrha iz Rige oziroma njegovo kontinuiteto, predvsem na področju Natovega soočanja z novimi varnostnimi izzivi. Vabilo za vstop sta prejeli Albanija in Hrvaška. Glede Makedonije je Zavezništvo sklenilo, da bo prejela vabilo za članstvo brž, ko bo najdena skupno sprejemljiva rešitev za vprašanje imena. Tudi Ukrajina in Gruzija sta dobili jasno politično sporočilo o možnosti članstva v Natu. Bosna in Hercegovina ter Črna gora sta bili povabljeni, da začneta z Intenziviranim dialogom.

Vrh je prinesel potrditev nadaljnje zavezanosti Nata operacijama na Kosovu in Afganistanu ter podporo krepitvi aktivnostim Zavezništva na področju partnerstev in varnostnih izzivov 21. stoletja (boj proti terorizmu, energetska varnost, kibernetska obramba, nadzor nad oborožitvijo).
 
Natov vrh aprila 2009 v Strasbourg/Kehlu je obeležil šestdesetletnico podpisa Severnoatlantske pogodbe. Vrh je zaznamovala širitev Severnoatlantskega zavezništva z dvema novima članicama, Albanijo in Hrvaško, izbor Andersa Foghe Rasmussena za novega generalnega sekretarja zveze Nato (GS), odločitev Francije, da se ponovno polno vključi v vojaške strukture zveze Nato ter odločitev Zavezništva, da začne s procesom priprave novega Strateškega koncepta (NSK), ki bo sprejet na naslednjem Vrhu Nata na Portugalskem novembra 2010.

Predsedniki držav in vlad so sprejeli Deklaracijo o varnosti Zavezništva, v kateri so poudarili zavezanost stalnim posvetovanjem o varnosti članic in pomen kolektivne obrambe, temelječe na 5. členu Severnoatlantske pogodbe. Sprejeli so tudi Skupno deklaracijo, v kateri je poudarjen pomen Zavezništva in vloga, ki jo je odigralo v zadnjih šestdesetih letih. Deklaracija ocenjuje kot uspešne vse tekoče operacije, ki jih izvaja Zavezništvo, in poudarja pomen celovitega pristopa k urejanju razmer na območjih, kjer je navzoč Nato ter na pomen sodelovanja z mednarodnimi organizacijami (OZN, OVSE, EU). Z deklaracijo se je Nato zavezal k nadaljevanju politike odprtih vrat, sodelovanju Nata z Rusko federacijo in izpostavil pomen sodelovanja v evro-atlantskem območju. V njej je vidno mesto namenjeno tudi nadaljnji preobrazbi in prilagajanju zavezniških zmogljivosti za učinkovito spopadanje z novimi varnostnimi izzivi 21. stoletja.

V posebni deklaraciji so zavezniki ocenili razmere in sprejeli ukrepe za izboljšanje razmer v Afganistanu.

(članice Nata: Albanija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Islandija, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Turčija, Velika Britanija in Združene države Amerike.)

Več>>>