Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Slovenija in Nato /

Slovenija in Nato

NATO (North Atlantic Treaty Organization - Organizacija Severnoatlantske pogodbe)

Nato je politično vojaško zavezništvo, ki združuje devetindvajset držav Evrope in Severne Amerike (glej spodaj). Njen osnovni cilj je varovati svobodo in varnost vseh zaveznic s političnimi in vojaškimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Vse od svojega nastanka, si je Zavezništvo prizadevalo za pravično in trajno miroljubno ureditev v Evropi, ki bi temeljila na skupnih vrednotah človekovih pravic in vladavine prava. Nato deluje tudi kot pomemben forum za posvetovanja o varnostnih vprašanjih, ki so v skupnem interesu vseh zaveznic ter kot pomemben steber miru in stabilnosti na evro-atlantskem področju.

Osnovni cilji Nata so povzeti v naslednjih temeljnih nalogah:

 

  • Varnost: Zagotoviti stabilno evro-atlantsko varnostno okolje, ki temelji na demokratičnih institucijah in na zavezanosti mirnemu reševanju sporov.
  • Posvetovanje: Delovati, v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe, kot osnovni čezatlantski forum za posvetovanja zaveznic o vseh vprašanjih, ki vplivajo na njihove življenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne zaveznice ter za ustrezno usklajevanje prizadevanj na področjih skupnega interesa.
  • Odvračanje in obramba: Odvračati in se braniti pred vsako grožnjo agresije zoper katerokoli zaveznico, kot predvidevata 5. in 6. člen Severnoatlantske pogodbe.
  • Obvladovanje kriznih razmer: Biti pripravljen, za vsak primer posebej in na podlagi konsenza, v skladu s 7. členom Severnoatlantske pogodbe, prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer, vključno z operacijami za odzivanje na krizne razmere.
  • Partnerstvo: Spodbujati široko partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi državami na evro-atlantskem območju in širše z namenom izboljšanja preglednosti, vzajemnega zaupanja in sposobnosti za skupno ukrepanje z Zavezništvom.

 

Naloga Nata od ustanovitve leta 1949 do danes je kolektivna obramba zaveznic, sama organizacija pa se je spreminjala v skladu z interesi in potrebami zaveznic, pa tudi glede na oblike groženj. Evropska varnostna struktura se je po koncu hladne vojne bistveno spremenila in se še vedno spreminja, pojavile so se nove oblike groženj, kot so terorizem, medetnični konflikti, politična in gospodarska nestabilnost, širjenje jedrskega, biološkega in kemičnega orožja, piratstvo in drugo. Širitev kroga nalog na omenjena področja zahteva prilagoditev in krepitev zmogljivosti.

Nato daje zaveznicam edinstveno priložnost posvetovanja in sprejemanja odločitev o politično-varnostnih temah na vseh ravneh. V zavezništvu se odločitve sprejemajo s konsenzom.


Voditelji držav in vlad zaveznic se redno srečujejo na Vrhovih. Od leta 1949 je potekalo 28 Vrhov. Slovenija se je kot polnopravna članica Zavezništva prvič udeležila vrha Nata v Istanbulu junija 2004. Sledili so vrhovi v Bruslju (2005), Rigi (2006), Bukarešti (2008), v Strasbourgu/Kehlu (2009), Lizboni (2010), Chicagu (2012), Walesu (2014), 
in Varšavi (2016).

Zadnji Vrh voditeljev Nato je potekal 11. in 12. julija 2018 v Bruslju. Obravnavana so bila glavna tri vprašanja: krepitev zavezniške odvračalne in obrambne drže; krepitev boja proti terorizmu in pravičnejša porazdelitev bremen med zaveznicami. Sprejete so bile odločitve o povečanju pripravljenosti sil Nata, modernizaciji vojaške poveljniške strukture ter vzpostavitvi centra za kibernetske operacije in skupin za nasprotovanje hibridnim grožnjam. Voditelji so potrdili dvotirni pristop do Rusije - obramba in dialog - ter obravnavali izzive z Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Vzpostavljena je bila nova Natova nebojna misija v Iraku, Nato je ponudil več podpore Jordaniji in Tuniziji. Financiranje afganistanskih nacionalnih, obrambnih in varnostnih sil (ANDSF) je bilo podaljšano do leta 2024. Na Vrhu je bilo izrečeno tudi povabilo Makedoniji za začetek pristopnih pogovorov, da postane 30. zaveznica.

 
(zaveznice Nata: Albanija, Belgija, Bolgarija, Češka, Črna Gora, Danska, Estonija, Francija, Grčija, Hrvaška, Islandija, Italija, Kanada, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Turčija, Velika Britanija in Združene države Amerike.)

 

Več>>>