Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
08.12.2017  

Zasedanje zunanjih ministrov NATO

Oops, an error occurred! Code: 2018012406490765a5cd01

Oops, an error occurred! Code: 20180124064907f1152713

Oops, an error occurred! Code: 2018012406490740bc21e1

Ministri držav Nata so, ob prisotnosti visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini ter zunanjih ministrov Finske in Švedske, razpravljali o možnostih nadaljnje krepitve sodelovanja med obema organizacijama.

 

Minister Erjavec je v svojem nastopu ocenil, da je bilo v tem času opravljenega veliko, vendar pa je potrebno skupne aktivnosti v prihodnje še okrepiti, zlasti na obrambnem področju. Primer učinkovitega sodelovanja med Natom in EU je preprečevanje nelegalnih migracij na območju širšega Mediterana. "Veseli me, da je področje Zahodnega Balkana vključeno v omenjene predloge, saj je kontinuirano medsebojno sodelovanje v tej regiji velikega pomena za njeno varnost in stabilnost," je na zasedanju poudaril slovenski zunanji minister.

 

Ministri so potrdili nova področja sodelovanja z EU - vojaška mobilnost, boj proti terorizmu in krepitev vloge žensk na področju miru in varnosti.

 

Zunanji ministri so na delovni večerji naslovili zaskrbljujoče dejavnosti Severne Koreje. Minister Erjavec je v svojem nastopu poudaril, da Slovenija podpira sankcije, da je potrebno nadaljevati z diplomatskimi prizadevanji ter se zavzel za tesnejše sodelovanje s partnerji in drugimi državami v regiji. Razprava je potekala tudi o odnosih med Natom in Rusijo, v njej so ministri med drugim izpostavili pomen odvračanja in obrambe ter kredibilnega dialoga.

 

 Naslednji dan je uvodoma potekalo zasedanje Komisije Nato-Gruzija. Zunanji ministri Nata so v razpravi z gruzijskim ministrom Janelidzejem med drugim naslovili odnose in sodelovanje med Natom in Gruzijo, kot tudi širšo regionalno varnost. Ministri Nata so Gruziji zagotovili nadaljnjo politično in praktično podporo. Minister Erjavec je dejal, da bo Slovenija tudi v letu 2018 prispevala v Okrepljen paket ukrepov Nato-Gruzija.

 

V razpravi o projiciranju stabilnosti, ki je ključno za zagotavljanje stabilnosti samega zavezništva, je bil velik del namenjen boju proti terorizmu. Minister Erjavec je v svojem nastopu podčrtal pomen projiciranja stabilnosti izven meja Nata, pri čemer je vitalnega pomena sodelovanje tako z državami partnericami, kot z mednarodnimi organizacijami, še zlasti v boju proti terorizmu. Izpostavil je tudi potrebo po spremljanju aktivnosti na Zahodnem Balkanu, saj je za varnosti Nata temeljnega pomena predvsem stabilnost neposredne soseščine.

 

Srečanje zunanjih ministrov NATO se je zaključilo z izmenjavo stališč devetindvajseterice o prihodnji podpori prizadevanjem držav, ki si želijo postati polnopravne članice Severnoatlantskega zavezništva. Natova politika "odprtih vrat" je, po besedah ministra Erjavca, eno najučinkovitejših orodij pri projiciranju stabilnosti, posebej še na Zahodnem Balkanu,  saj se je transatlantska varnost z vsako širitvijo dodatno okrepila. "V naslednje pol leta od Vrha, ki bo potekal v Bruslju, velja najti način, da ta politika zavezništva ostane verodostojna in dosegljiva za države aspirantke," je menil vodja slovenske delegacije. Slovenija je ob tej priložnosti posebej izpostavila Makedonijo, ki se po politični krizi ponovno osredotoča na reformni proces. Takšen pristop jo postavlja v položaj resne kandidatke za naslednjo članico Zavezništva.