Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
14.06.2011  

Formalno zasedanje obrambnih ministrov Nata, 8. in 9. junij 2011

Na sedežu Nata v Bruslju je 8. in 9. junija 2011 potekalo dvodnevno formalno zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki se ga je udeležila tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Ministri so razpravljali o operacijah »Unified Protector« v Libiji in ISAF v Afganistanu, reformah Natove poveljniške strukture in agencij, krepitvi kolektivne obrambe pri soočanju z novejšimi varnostnimi izzivi, racionalizaciji porabe virov in skupnem razvoju zmogljivosti, raketni obrambi ter strateškem sodelovanju Nata in Rusije.

Formalno zasedanje obrambnih ministrov se je začelo z delovnim kosilom, na katerem so ministri ocenili potek operacije »Unified Protector«, se strinjali o njenem uspešnem uresničevanju mandata Varnostnega sveta OZN. Pri tem je izrednega pomena, da je bilo s tem ohranjenih na tisoče življenj civilnega prebivalstva v Libiji. Pozdravili so podaljšanje operacije za naslednjih 90 dni, pozvali k nadaljnjim prizadevanjem za politično razrešitev konflikta in razmisleku o angažmaju mednarodne skupnosti v pokonfliktnem obdobju. Sprejeli so tudi skupno izjavo, v kateri se zavezujejo k nadaljevanju uresničevanja resolucij OZN št. 1970 in 1973, in pozvali druge mednarodne organizacije k pripravi načrtovanja aktivnosti v pokonfliktnem obdobju. Vloga Slovenije tudi v prihodnje ostaja pri zagotavljanju pomoči na humanitarnem področju.

V nadaljevanju so ministri obravnavali pregled Natove odvračalne in obrambne drže ter raketno in kibernetsko obrambo. Sprejeli so akcijski načrt raketne obrambe do leta 2020 ter novo politiko in akcijski načrt za kibernetsko obrambo. Slovenija podpira sprejem smernic na teh področjih, ki predstavljajo pomemben korak pri krepitvi kolektivne obrambe pred novejšimi viri ogrožanja. Raketno obrambo vidi kot zmogljivost, ki bo imela določen vpliv na dosedanje razmerje v naboru konvencionalnih in jedrskih sil za odvračanje, sočasno pa predstavlja element kolektivne obrambe.

Po treh letih so se ministri znova sestali v okviru Sveta Nato-Rusija in razpravljali o sodelovanju na področju raketne obrambe in drugih vidikih obrambnega sodelovanja. V konstruktivnem vzdušju so ministri pregledali poročilo predsedujočega o napredku na področju raketne obrambe s ključnimi političnimi načeli in cilji sodelovanja med Natom in Rusijo, ki je ključnega pomena za okrepitev in širitev stabilnosti in varnosti evro-atlantskega prostora. Slovenija se je pri tem zavzela za intenzivni dialog Nata z Rusijo o vseh varnostnih vprašanjih in za razvoj njunega dolgoročnega strateškega partnerstva, ki z vidika sodelovanja v raketni obrambi lahko odločilno okrepi evropsko varnost.

Prvi dan zasedanja se je zaključil z delovno večerjo in ministrsko razpravo o reformi poveljniške strukture Nata in agencij, kjer je bil dosežen dogovor o racionalizirani in učinkovitejši poveljniški strukturi, vključno z boljšo uporabo virov. Ministri so potrdili tudi implementacijski načrt za reformo agencij, ki predvideva združevanje funkcij in programov obstoječih 14 agencij v tri nove agencije za nabavo, podporne programe in komunikacijsko-informacijske programe ter skupno uporabo podpornih služb med agencijami in sedežem Nata.

Drugi dan zasedanja so ministri nadaljevali razpravo o izboljšanju učinkovitosti uporabe virov in interoperabilnosti s skupnim razvojem in uporabo zmogljivosti v okviru večnacionalnih pristopov. Nato bo pripravil predlog prednostnih področij skupnega razvoja zmogljivosti, pri čemer bo nudil strokovno pomoč, politično podporo in iniciativo pa lahko zagotovijo le države same. Ministri so izpostavili pomen regionalnega pristopa in vključitve partnerjev v skupni razvoj zmogljivosti, v tem delu razprave so potrdili še strateški pregled operacije »Ocean Shield«.

Zadnji del srečanja so ministri namenili operaciji ISAF ob udeležbi obrambnih ministrov držav, ki sodelujejo v operaciji, in afganistanskega obrambnega ministra Vardaka. Seznanili so se z varnostno-političnimi razmerami v Afganistanu in govorili predvsem o začetku tranzicije prve skupine provinc oz. njihovih delov, ki se prične julija, ter poteku priprav na tranzicijo druge skupine. Obravnavali so tudi podporo Nata afganistanskim oblastem pri uveljavljanju vladavine prava v okviru t.i. terenske misije Nata v podporo pravni državi. Pri tem je z vidika delitve nalog med mednarodnimi organizacijami ključno načelo, da ISAF ne bo neposredno vključen v zagotavljanje pomoči na področju vladavine prava, temveč bo le zagotavljal varnostno podporo afganistanskim oblastem in mednarodnim strokovnjakom. Slovenija podpira transformacijska prizadevanja in se skozi postopen prenos aktivnosti z varnostno-vojaških na politično-razvojne programe zavzema za prisotnost mednarodne skupnosti v Afganistanu tudi po zaključku tranzicije. Ministri so tudi tokrat ponovili zavezo, da tranzicija ne pomeni umika, pri čemer se kot »protiutež« tranziciji izpostavlja Natovo zavezanost dolgoročnemu partnerstvu z Afganistanom.