Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
03.02.2012  

Neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju, 2 in 3. februarja 2012

Bruselj, 2. in 3. februarja 2012 – Na sedežu Nata je potekalo dvodnevno neformalno zasedanje obrambnih ministrov Nata, ki se ga je udeležila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič z delegacijo.

Na uvodni seji zasedanja v zavezniškem formatu so ministri govorili o operaciji Isaf in reformah Nata. Ocenili so vojaški in politični napredek operacije v Afganistanu, pri čemer so se osredotočili na načrtovanje Natove vloge v Afganistanu po koncu tranzicije oziroma po letu 2014. Razpravljali so o oceni vpliva mejnikov, ki so določeni v tranziciji, predvsem o sredini leta 2013, ko naj bi afganistanske varnostne sile v večini provinc prevzele vodilno vlogo pri izvajanju varnostnih nalog. Med ključne izzive v mesecih do Chicaga so uvrstili vprašanje, kako zagotoviti vzdrževanje in urjenje afganistanskih varnostnih sil in poenotenje finančnega prispevka zaveznic v ta namen.

 
Uradni portret ministrov za obrambo na Natovem zasedanju v Bruslju (Foto:  NATO)

Ministri so pregledali tudi napredek ključnih vidikov Natovih reform, sprejetih na junijskem srečanju obrambnih ministrov. Seznanili so se s krovnim poročilom o napredku reform in s končnim poročilom o pregledu racionalizacije Natovih struktur, ki se ukvarjajo z razvojem zmogljivosti. Razpravljali so o upravljanju in financiranju novih agencij ter o postavitvi nove poveljniške strukture Nata, ki poteka počasneje, kot je bilo določeno.

Druga seja je bila posvečena razpravi o »Pametni obrambi« in pobudah večnacionalnega razvoja obrambnih zmogljivosti. Ministri so se seznanili s poročilom o napredku, ki sta ga pripravila posebna odposlanca generalnega sekretarja Rasmussena. Govorili so o konceptu in oblikovanju 20 do 30 projektov, ki bodo pripravljeni za potrditev v Chicagu. Ministri so sprejeli tudi končno poročilo o vhodnih in izhodnih merilih, ki bodo z merjenjem finančnih vložkov in pridobljenih uporabnih zmogljivosti omogočili celovit pregled prispevkov posameznih članic in pokazali realnejšo sliko delitve bremena znotraj Nata.

Delovna večerja je bila namenjena predvsem razpravi o pregledu obrambne in odvračalne drže Nata, ministri pa so se dotaknili tudi raketne obrambe in zavezniške zmogljivosti za nadzor kopnega iz zraka - t. i. projektu AGS. Ključno vprašanje pregleda je, kako srednjeročno odgovoriti na nove grožnje mednarodnemu miru in varnosti ter ob zmanjševanju obrambnih izdatkov ohranjati kredibilno odvračanje in obrambo. Ministri so izmenjali poglede na predstavljene možnosti in pripravo osnove za aprilsko skupno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov, ki bodo na podlagi izbranih možnosti oblikovali uravnotežen nabor zmogljivosti za učinkovito odvračanje in obrambo za sprejem v Chicagu.

  
  Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič ob rokovanju z generalnim   sekretarjem Nata Andresom F. Rasmussenom (Foto: NATO)

Pri točki o raketni obrambi so bili ministri seznanjeni z napredkom pri sprejemanju številnih postopkov, ki so potrebni za razglasitev vmesne operativne zmogljivosti Natove raketne obrambe, kar se bo zgodilo v Chicagu.

Kot zadnjo točko delovne večerje so ministri obravnavali financiranje zavezniške zmogljivosti za nadzor kopnega iz zraka oziroma projekta AGS. Odločilni dejavnik za nadaljevanje projekta je sprejem paketa zmogljivosti, ki predvideva financiranje infrastrukture, najema satelitov ter vzdrževalnih in operativnih stroškov, in sicer iz Natovih skupnih proračunov. V razpravi so ministri izmenjali stališča o oblikah skupnega financiranja projekta AGS, predvsem o izbiri enakega načina financiranja tudi za zmogljivost nadzora zračnega prostora AWACS.

Drugi dan je bil namenjen operacijam. Ministri so začeli z zasedanjem držav, ki sodelujejo v operaciji KFOR. Obrambni ministri so bili seznanjeni s trenutnimi varnostnimi razmerami in dogajanjem na severnem delu Kosova. Ministri so govorili o aktualnih vprašanjih delovanja, o vlogi in prisotnosti sil Kforja na Kosovu ter o potrebi po nadaljevanju in potrebi po reševanju vprašanj v okviru dialoga med Beogradom in Prištino.

Dr. Ljubica Jelušič je dejala, da mora zavezništvo vprašanje nadaljnjega zmanjševanja sil Kforja obravnavati premišljeno in preudarno. Zelo pozorno je treba spremljati razmere na terenu in dinamiko izpolnjevanja vseh pogojev, na katerih naj bi temeljil proces prihodnjega zmanjševanja sil Kforja. Dosedanjo uspešnost operacije namreč ne smemo ogroziti z morebitnimi prenagljenimi koraki v zadnjih fazah. KFOR naj prispeva k oblikovanju ugodnih okoliščin za reševanje odprtih vprašanj v političnem procesu. V skupnih prizadevanjih zavezništva za vzdrževanje miru, varnosti in stabilnosti na Kosovu smo pripravljeni sodelovati, dokler bo treba). 

Srečanje se je končalo z zasedanjem v skupini držav, ki sodelujejo v operaciji ISAF, na katerem so tako kot že v okviru prve razprave v zavezniškem formatu, poudarili potrebo po vzdrževanju afganistanskih varnostnih sil ter izrazili so zadovoljstvo nad dosedanjim potekom tranzicije.