Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
16.12.2016  

Decembrsko zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato

Bruselj, 7. decembra 2016 – Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je udeležil dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju. V ospredju zasedanja so bili naraščajoči varnostni izzivi, sodelovanje z EU ter transatlantski odnosi.


Ministri so se najprej sestali z visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Federico Mogherini ter partnerskima državama Finsko in Švedsko. Pozornost so namenili razvijanju sodelovanja med Nato in EU, ki je nujno zaradi naraščajočih varnostnih izzivov. Ministri so pri tem sprejeli posebno izjavo o izvajanju okrepljenega sodelovanja. Med prioritetami sodelovanja bodo hibridne grožnje, kibernetska varnost, migracije, boj proti terorizmu. "Prepričan sem, da močnejša EU pomeni tudi močnejši Nato," je povedal minister Erjavec in dodal, da je zaradi različnih groženj treba izkoristiti potenciale obeh organizacij in nadaljevati z razvojem njunih zmogljivosti, kar pomeni tudi več sredstev za varnost.


"Zadovoljen sem, da je bil tokrat zahodni Balkan ena od osrednjih tem ministeriala," je povedal minister Erjavec. Zahodni Balkan namreč zadnji dve leti ni bil posebej obravnavan na tovrstnih srečanjih. Zaradi potrebe po povečanem zagotavljanju varnosti in stabilnosti v regiji pa je Slovenija pozivala k posebni obravnavi te teme. Pozitivno sporočilo regiji pa je tudi prihajajoče članstvo Črne gore v Nato, za kar si je Slovenija aktivno prizadevala. Do danes je pristopni protokol ratificiralo že 15 zaveznic, Slovenija pa se zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo s strani vseh zaveznic.


Minister je na zasedanju poudaril, da je za stabilnost regije zahodnega Balkana ključno učinkovito sodelovanje med Nato m in EU, tudi na področju obvladovanja nezakonitih migracij.  O razmerah v regiji zahodnega Balkana se je minister Erjavec pogovarjal tudi z zunanjima ministroma Nemčije in Črne gore.


V okviru obiska so se sestali tudi zunanji ministri držav, ki so izrazile pripravljenost za sodelovanje v bataljonski skupini v Latviji, ki jo bo vodila Kanada. Skupina, katere poglavitni cilj je odvračanje od groženj, naj bi začela delovati do junija prihodnje leto. Gre za izkaz solidarnosti do Latvije, ki se počuti ogroženo, in za prispevek slovenske vojske pri usposabljanju latvijske vojske ter hkrati omogočanje pridobivanja novih znanj in izkušenj za pripradnike naše vojske. V tej skupini so poleg Kanade, Latvije in Slovenije tudi Italija, Poljska, Albanija in Španija.