Stalno predstavništvo RS pri zvezi NATO /Novice /
15.06.2016  

Zasedanje obrambnih ministrov NATO

Bruselj, 15. junij - Na sedežu Nata je 14.-15. junija 2016 potekalo redno zasedanje obrambnih ministrov zavezništva, ki se ga je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič.

 

Ministri so se sestali tik pred vrhunskim zasedanjem v Varšavi, zato se je razprava osredotočila na pripravo ključnih sporočil Vrha glede okrepljene zavezniške odvračalne in obrambne drže.

Implementacija Akcijskega načrta pripravljenosti (RAP) je bila ocenjena kot zelo uspešna, saj smo zaveznice uspele pokazati močno kohezijo, fleksibilnost in predvsem zmožnost hitre prilagoditve na spremenjeno varnostno okolje na naših vzhodnih in južnih mejah.

Sprejete so bile smernice za nadgradnjo RAP z dolgoročnejšimi ukrepi prilagoditve zavezništva na aktualne in bodoče izzive. V prvi vrsti bo šlo za krepitev vnaprejšnje prisotnosti na vzhodu, kar v osnovi pomeni vzpostavitev štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin v baltskih državah in na Poljskem, okrepitev skupnih vaj ter pomorskih aktivnosti na jugovzhodu zavezništva v Romuniji in Bolgariji ter v Črnem morju.

Ministrica Katič je v duhu solidarnosti podprla predlagan mehanizem. Slovenija bo v njem sodelovala, vendar je o konkretnih prispevkih še prezgodaj govoriti, saj se bo sestava bataljonskih bojnih skupin oblikovala v prihodnjih posvetovanjih med zaveznicami. Slovenija bo sicer še naprej ohranjala prispevke v aktualne ukrepe varnostnih zagotovil, kot so Natove odzivne sile, sile v zelo visoki pripravljenosti in poveljniški strukturi.

Omenjeno prilagajanje Nata bo vplivalo na razvoj sil in zmogljivosti vseh zaveznic. Obenem se bodo okrepile zavezniške aktivnosti na področju situacijskega zavedanja, obveščevalno-izvidniških dejavnosti, kibernetske obrambe ter splošne nacionalne odpornosti in civilne pripravljenosti. To se potrjuje tudi pri pripravi novih ciljev zmogljivosti, ki si jih bomo zaveznice porazdelile v letu 2017.

Ohranjanje aktualnih ukrepov in nadaljnje dolgoročno prilagajanje zavezništva bo seveda zahtevalo ustrezne vire. Glede financ so ministri opravili pregled uresničevanja zaveze o dvigu obrambnih izdatkov ter rezultate aktualnega pregleda zavezniških zmogljivosti. Slovenija pri zadnjem ocenjevanju obrambnega načrtovanja in zmogljivosti prejela opozorila zaveznic, da za obrambo ne namenja dovolj virov in zaostaja pri razvoju zmogljivosti. Ministrica Katič se zato zavzema, da s proračunom za leti 2017 in 2018 zagotovimo več finančnih virov in s tem sporočimo zaveznicam, da se trudimo zmanjšati razkorak med obstoječimi in potrebnimi zmogljivostmi.

Na posebni seji so se obrambnim ministrom Nata pridružili še obrambni ministri Švedske in Finske ter visoka predstavnica EU. Seja je bila namenjena praktičnim ukrepom za krepitev sodelovanja med Natom in EU. Poudarek je bil na izgradnji obrambnih sposobnosti ranljivih držav v soseščini, skupnemu zoperstavljanju hibridnemu vojskovanju ter pomorski varnosti, vključno s preprečevanjem ilegalnih migracij.

Za Slovenijo, kot članico Nata in EU, je koherentnost njunih naporov še posebej pomembna. Podvajanj si ne moremo in ne smemo privoščiti, zato je ministrica podprla oblikovanje skupne deklaracije, ki bi jo v Varšavi Nato in EU sprejela za področje varnosti.

Priložnosti okrepljenega praktičnega vidi predvsem na pomorskem področju; na severovzhodu, kjer zavezniški ukrepi brez sodelovanja Švedske in Finske ne morejo biti popolni, kot tudi na južnem krilu, kjer skupno onemogočanje ilegalnih migracijskih poti že daje rezultate.

Na tem primeru bi veljalo graditi nadaljnje korake, zato je spodbudila razmislek, da se napori za zagotavljanje varnosti v Sredozemlju in za preprečevanje negativnih posledic ilegalnih migracij, razširi z Egejskega morja v južno Sredozemlje, ter se smiselno povežeta Natova operacija »Active Endeavour« in operacija EU »Sophia«. Slovenija je pri tem, kot v preteklosti, pripravljena prispevati s svojimi zmogljivostmi.

Ministri so se srečali tudi z ukrajinskim kolegom v formatu Komisije Nato – Ukrajina. Razpravljali so o varnostni situaciji na vzhodu Ukrajine, napredku na področju obrambnih reform ter pregledali delovanje Natovih skrbniških skladov v Ukrajini. Sprejeli so nov celovit paket pomoči pri reformi ukrajinskega obrambnega sektorja.

Srečanje se je zaključilo z zasedanjem na temo projekcije stabilnosti preko meja zavezništva. Proučile so se možnosti Natovega usposabljanja iraških varnostnih sil znotraj Iraka, zagotovitve izvidniških letal AWACS v podporo koaliciji proti teroristični organizaciji Daesh ter dodatnih naporov misije Odločna podpora v Afganistanu.

Velja omeniti, da se je prvič zasedanja obrambnih ministrov Nata udeležila tudi Črna gora, kot skorajšnja nova članica zavezništva. Ministrica Katič je izpostavila, da jo to še posebej veseli, saj je Slovenija v članstvo Črne gore v zadnjih letih vložila veliko naporov (z vodenjem kontaktne ambasade Nata, okrepljenim vojaško-obrambnim sodelovanjem, svetovanjem in raznimi diplomatskimi aktivnostmi). V tem oziru lahko omenjeni dogodek označimo tudi kot uspeh slovenske diplomacije.